spletišče

Papir je z začetkom delanja različic M 2.x postal osrednja prvina predstave. Veliko prvin v predstavi zaradi hologramske strukture ne kaže znake drugega termodinamičnega zakona. Marjeta veže svoje mirkoscene v poljubnem zaporedju, saj jo pred kaosom brani hologramska dramaturgija. Tudi glasba se obnaša podobno. Tudi performing. Pa video.

Nova različica predstave je prinesla dva nova udeleženca projekta in enega manj. Ni več tistega, ki je začel celotni projekt, tj Gregorja Kamnikarja, ki se je odločil prekiniti umetniško pot 25.4.2011. Ker so nam nekaterim bile ideje in projekti, ki jih je izvajal zanimive, se nam je zdelo škoda, da propadejo. Zato smo zavihali rokave in nadaljevali. Tako sem Timon prevzel delo na drugih različicah projekta M, ki operira znotraj formata predstave (format srečanja M 1.x je prevzel Klemen Papež in format instalacije M 3.x prevzel Nelson Vilmor).

Takole gre tole...

Danes ima Marjeta rojstni dan in včeraj po Obedu od Tehvana in Torvalda smo ga proslavili z odlično večerjo, ki jo je Torvald skuhala. Zato sva danes začela nekoliko kasneje :-) 

V prvem delu so Marjeti begale misli in pozornost sem ter tja. Hkrati pa je poskušala narediti več kot je bila pripravljena narediti ali da je v stanju, da naredi. V določenih trenutkih se je dogajalo, da je bila povsem odsotna oziroma želja in zavedanje, da gre za odrsko dogajanje, je splahnela.

Danes izjemna vročina. Lahko si pri miru in to je že dovolj naporno preživeti. A se da. Marjeta je ostala doma. Počiva, se sooča sams s sabo. Jaz pa pripravljam stvari za ponedeljek. Seveda vedno dovolj mejlov.

Sva pa zato včeraj doživela zanimivo prakticiranje. Na prav negledališki in neplesni način, prej umirjeno performerski način je Marjeta prišla do stanj, ki so cveteli, kaj dali. dali nekaj, kar lahko gledaš, uživaš, te vzame. Lahko pa samo gledaš, se distanciraš, opazuješ, miksliš na drugo. Zapopadla je komentar Dragane iz prejšnjega dne, da naj dela na samostojnosti, neodvisnosti od Gregorja, mene ali sebe ali projekta. Da je tam. Preprosto tam. Diha. Dela. Tako, da s tem, akr se ji zgodi nekaj naredi. In o tem poroča.

Prevzeli so me ljudje, pri katerih gostujemo s predstavo M2.3.1, kakor tudi sam kraj, kjer bivamo in delamo za čas festivala Hotel Limbo. 

Imam rada mnenje tretje osebe, ki je iskreno, uporabno in da se iz njega razvije debata. Taka mnenja in spoznanja, ki sledijo iz njih z veseljem vzamem na znanje in uporbim v naslednjih izvedbah predstave.

Marjeta Kamnikar

Všeč mi je bilo, da mi skoraj ni bilo potrebno intervenirati. Da sem lahko samo bil. In pišem pod vplivov Georgija Gospodinova :-) Marjeta je vstopila v tok ali tok jo je vzel in se mu je prepustila. Zopet stvari niso bile nič več in nič manj kot to, kar je naredila. V pisarni poleg galerije je delala Emanuele skupaj še s sodelavko, Dragana je v kotu galerije delala jogo. Sredi joge me je Dragana vprašala, če naju moti delo v pisarni in če naj pripre vrata. Povedal sem ji, da sem Emanuele že trikrat zatrdil, da njihovo delo ali da gredo skozi galerijo, ne moti. Ravno obratno. Pridoda k vzdušju, potrdi logiko dela. To ji gre Dragana še enkrat povedat, da umirjeno lahko delajo dalje.