M

Projekt M (http://m.ops.si) je ustvarjalno sodelovanje Marjete (matere) in Gregorja (sina) Kamnikarja ter širše ekipe. V projektu se ukvarjamo s tremiskupinami tem: skupino identitete, skupino ustvarjalnosti in skupino diskretnosti.

Delo na projektu poteka od leta 2006, prva različica se uprizarja odavgusta 2008, druga različica pa je bila premierno urpizorjena v Ljubljani 15.7.2009 ob 70-letnici Marjete Kamnikar. Marjeta Kamnikar prvič pleše na odru in sploh se prvič aktivno vključuje v umetniško ustvarjanje.

Velja za vse različice:
Koreografija in MC (mojster ceremonije): Gregor Kamnikar
Izvajalka in soustvarjalka: Marjeta Kamnikar

M je dokumentarni projekt o Materi. Materi naših zaznav, razumevanj, umevanj, sporazumevanj, pričakovanj, ustvarjalnih želja, uničevalnih impulzov in jedkega dvoma. Preko ženskosti seže onkraj ženskega in moškega v človeško. Tam nas že čaka na začetku, koncu in sredini.

Projekt je sestavljen iz petih sklopov različic. Sklopi različic so označeni s številko. Same različice v sklopu pa za piko številke sklopa različic.

M 1.x se v obliki srečanja ukvarja z nezvedljivostjo dogodka na manj kot je (2008 in še teče).
M 2.x se v obliki predstave ukvarja z dokumentacijsko stran dogodka (2009 in še teče).
M 3.x obliki instalacije pokaže na večrazsežnostnost dogodka (2011).
M 4.x se vklopi v paradoksalnost virtualnosti dogodka v povezavi z resničnostjo in ustvari video v izginevanju(2013).
M 5.x hologramizira celotni projekt skozi rimejk (predvidoma 2041), ko Gregor Kamnikar pri svojih sedemdesetih (kolikor je stara njegova mati ob premieri M 2.1) naredi rimejk vseh štirih sklopov različic. Če Gregor ne doživi svojega sedemdesetega rojstnega dne, pred tem naredi 4d hologramski posnetek rimejka. »So Živadinov…noooot”.

Projket M je del projekta Commoveo (različice 0.4.x) in uporablja načelo upri.se ter hologramsko dramaturgijo.

Ne čakamo na premiero. Premiera je vedno znova, je že vedno bila, je v večnem pričakovanju. Ali drugače povedano: vsako delanje na predstavi je že del predstave. Vsaka scena je že predstava zase. Ni več priprav, ni več vaj, ni več premier, ni več ponovitev, so samo srečanja. In kaj z njimi naredimo.M (1.x) je dokumentarna predstava o nepreverljivem. M (2.x) je dokumentarna predstava o nezvedljivem (prvič izvedena 15.7.2009)
---

V sredo, 5. 6. 2013 ob 10h v galeriji Srečišče v hostlu Celica bodo Marjeta Kamnikar, Barbara Novak ter Klemen Papež skupaj s prisotnimi izvedli prograM 1.8, plesno dokumentarno srečanje. Vabljeni, da na srečanju preverite, kako in zakaj se je projekt M preimenoval v prograM in popijete dopoldansko kavo.

Več http://m.federacija.net/post/50974294099/program-1-8-v-galeriji-srecisce

jutri, v sredo 22.5.2013 ob 10.00 v hostlu Celica na Metelkovo

Več na m.federacija.net

Bo v sredo ob 15h v galeriji. Dobili se bomo Marjeta, Barbara in Klemen ter seveda še kdo. Upamo tudi na goste iz doma za starejše Tabor, za katere smo tudi priredili prograM 1 tako blizu, vendar glede na vreme dvomimo.

No, vsekakor se bo še kdo našel in bomo uživali.

Vabljeni k sodelovanju.

Tokrat se selimo v Griže, kjer stoji nenavadna Hiša Acman, polna sočne in sončne vsebine.


Papir je z začetkom delanja različic M 2.x postal osrednja prvina predstave. Veliko prvin v predstavi zaradi hologramske strukture ne kaže znake drugega termodinamičnega zakona. Marjeta veže svoje mirkoscene v poljubnem zaporedju, saj jo pred kaosom brani hologramska dramaturgija. Tudi glasba se obnaša podobno. Tudi performing. Pa video.

Nova različica predstave je prinesla dva nova udeleženca projekta in enega manj. Ni več tistega, ki je začel celotni projekt, tj Gregorja Kamnikarja, ki se je odločil prekiniti umetniško pot 25.4.2011. Ker so nam nekaterim bile ideje in projekti, ki jih je izvajal zanimive, se nam je zdelo škoda, da propadejo. Zato smo zavihali rokave in nadaljevali. Tako sem Timon prevzel delo na drugih različicah projekta M, ki operira znotraj formata predstave (format srečanja M 1.x je prevzel Klemen Papež in format instalacije M 3.x prevzel Nelson Vilmor).

petek, 21.10.2011 ob 20.00
sobota, 22.10.2011 ob 17.00 (predstavi sledi pogovor)
Stara mestna elektrarna Elektro Ljubljana

To, kar je. To, kar smo. To, kar imamo. S tem delamo. S tem ustvarjamo. To, kar je. To, kar smo. To, kar imamo. Predstava je najboljša oblika dokumentarca. Tega, kar je. Tega, kar smo. Tega, kar imamo. Vabljeni, da preverite, preučite, užijete, soustvarite in uživate. Dogodek.

Takole gre tole...

Danes ima Marjeta rojstni dan in včeraj po Obedu od Tehvana in Torvalda smo ga proslavili z odlično večerjo, ki jo je Torvald skuhala. Zato sva danes začela nekoliko kasneje :-) 

V prvem delu so Marjeti begale misli in pozornost sem ter tja. Hkrati pa je poskušala narediti več kot je bila pripravljena narediti ali da je v stanju, da naredi. V določenih trenutkih se je dogajalo, da je bila povsem odsotna oziroma želja in zavedanje, da gre za odrsko dogajanje, je splahnela.

V premoru, ki je del prakticiranja Marjete v M, sem uvidel, da si želim, da MArjeta nikoli ne prekine dejstva, da prakticira. Karkoli se ji že zgodi. Ko sem to bolj analiziral sem zašel na polje arheologije.

Danes izjemna vročina. Lahko si pri miru in to je že dovolj naporno preživeti. A se da. Marjeta je ostala doma. Počiva, se sooča sams s sabo. Jaz pa pripravljam stvari za ponedeljek. Seveda vedno dovolj mejlov.

Sva pa zato včeraj doživela zanimivo prakticiranje. Na prav negledališki in neplesni način, prej umirjeno performerski način je Marjeta prišla do stanj, ki so cveteli, kaj dali. dali nekaj, kar lahko gledaš, uživaš, te vzame. Lahko pa samo gledaš, se distanciraš, opazuješ, miksliš na drugo. Zapopadla je komentar Dragane iz prejšnjega dne, da naj dela na samostojnosti, neodvisnosti od Gregorja, mene ali sebe ali projekta. Da je tam. Preprosto tam. Diha. Dela. Tako, da s tem, akr se ji zgodi nekaj naredi. In o tem poroča.

Prevzeli so me ljudje, pri katerih gostujemo s predstavo M2.3.1, kakor tudi sam kraj, kjer bivamo in delamo za čas festivala Hotel Limbo. 

Imam rada mnenje tretje osebe, ki je iskreno, uporabno in da se iz njega razvije debata. Taka mnenja in spoznanja, ki sledijo iz njih z veseljem vzamem na znanje in uporbim v naslednjih izvedbah predstave.

Marjeta Kamnikar

Všeč mi je bilo, da mi skoraj ni bilo potrebno intervenirati. Da sem lahko samo bil. In pišem pod vplivov Georgija Gospodinova :-) Marjeta je vstopila v tok ali tok jo je vzel in se mu je prepustila. Zopet stvari niso bile nič več in nič manj kot to, kar je naredila. V pisarni poleg galerije je delala Emanuele skupaj še s sodelavko, Dragana je v kotu galerije delala jogo. Sredi joge me je Dragana vprašala, če naju moti delo v pisarni in če naj pripre vrata. Povedal sem ji, da sem Emanuele že trikrat zatrdil, da njihovo delo ali da gredo skozi galerijo, ne moti. Ravno obratno. Pridoda k vzdušju, potrdi logiko dela. To ji gre Dragana še enkrat povedat, da umirjeno lahko delajo dalje.

Imperfettolab ima čudovit prostor, kjer se odvija festival Hotel Limbo in kjer bosta kar dve različici projekta M. Končno se bom srečal z Nelsonom, ki dela na razvijanju različice M3.

Prostor, kjer sva delala z Marjeto včeraj, je največji izmed prostorov namenjenih festivalu. Že ko stopiš vanj, te navduši s svojo belino. Potem sva z Marjeto tudi delala in užival sem, kako prostor podpre gibajočo figuro, njeno prezenco. Nič ne odvzame in nič ne doda. To toliko bolj deluje za M2.

Pa začnimo. Kmalu bom imel čast delat z MArjeto na tretji različici odličnega projekta M. Imam nekaj idej, ki so se rodile iz pogovorov z Gregorjem o projektu M in tretji različici. Za začetek bo potrebno zbrati čim več starih kamer, projektorjev, računalnikov in podobnega, da bomo lahko dobro uresničili koncept in ideje, ki se že rojevajo.

Nelson Valmor

Predvčerajšnjim sva z Marjeto začela delat na M 1.4. Različica, kjer razvijava naprej kar sta v dosedanjih prvih različicah razvila Marjeta in Gregor. Želim se osredotočit predvsem na poročanje kot obliko performinga.

Jaz vstopam v Marjetin performing z glasom in telesom. Dejansko nastaja duet. Kar sicer ni bilo predvideno v konceptu Gregorja, a mislim, da ne bo imel nič proti, da se njegov koncept razvije, razcepi, pomnogoteri in poskuša zaživeti v kaki različici.

Gregor je oblikoval pet različic povezanih s petimi formati. Zlahka spregledamo prvi format: srečanje. Zdi se tako mimobežen, samo po sebi umeven. Gregor je vedno govoril kot umetnik, da je najbolj nevaren občutek samoumevnosti.

Hočem začeti delati na glasu in gibu. Torej da se sporazumevava z Marjeto preko glasu. Tega ne bi smel več pisati kot Gregor, ker nisem več umetnik. Mogoče bi moral reči, da je to citat iz nekega obdobja, ko sta delala. Izmišljevati si datume in zasvojiti svojo lastno željo po nesmrtnosti.

slo / eng