Verter in Emanuela sta par, ki se podpisuje z Imperfettolab in že tretje leto organizirata skupaj z Nhandan festival poezije, umetnost in gledališča. Program je izbran družinsko. Pa ne samo v slabem pomenu. Tudi dobrem. Gre za lokalni dogodek, ki neposredno naslavlja ljudi v okolici. Ob istem času se dogaja tudi festival Santangelo in v Ravenni. Torej dva velika brata.
Marjeta je navkljub napornemu – napornem predvsem zaradi izredne vročine in pustolovsko naravnanega duha Verterja, ki nas je popeljal na vrh griča blizu kmečkega turizma njegovih staršev. Ruševine cerkve so iz 12. stoletja in našli so tudi naselbino pred tem časom. Lastnik griča je njegov oče, ki je ravno tak romantik kot njegov sin. Od tod najbrž tudi njegovo ime: Verter – torej, navkljub napornemu dnevu je Marjeta potem že v hladu prostora v Imperfettolab odlično zajadrala v postavljanje M2.
Dal sem ji preprosto nalogo, da dela iz gmote in da sledi predvsem fizični ravni stanja, v katerem se nahaja. V drugem delu sešna je uspela narediti tudi korak dalje in začela s poročanjem. Vesel sem bil, da sta enostavna napotka Marjeto napotila v poročanje in tudi uprizarjanje njenih scen.
Ponovno se je potrdila metodološka logika Gregorja, da recimo iz dela na gmoti lahko preideš na poročanje ne da bi zapustil delo z gmoto. Seveda pa tudi ne gre zanemariti 5-letnega dela, ki sta ga opravila Gregor in Marjeta.
Pomislil sem sedaj, da mi mojstrstvo sedaj predaja Marjeta. Jaz sem skozi pogovore in delo z Gregorjem dojel recimo na teoretični ravni, Marjeta pa mi sedaj kaže v tem gozdu drugačne poti in pa podrobnosti na tej poti, ki pa se izkažejo za konstitutivne za uspešno kompozicijo različice M2.
Mislim, da bo dobro, da že sedaj pogledam za dolžino kablov in kaj se da vse narediti. Torej, gremo delat.
Zjutraj, 11.7.2011
Timon Jelen