Pa se oglasi še Maja

Gregor
11 Oktober 2011

Improvizacija mi je bila super. Imam občutek, da je igranje s prostorom uspelo. Z zaprtimi očmi si spoznaval različne predmete, površine, vonjal, tipal, poslušal, skratka uporabil druge čute kot običajno. Zato se mi zdi, da nam je prostor veliko dal, sam smo se mu morali mi prilagajati, sploh, ker nismo poznali ne samega prostora, ne partnerja. Če si prišel v prostor z odprtimi očmi pa se je prostor nekako prilagajal tebi, saj si si ga že prej ogledal in si vedel, kaj pričakovati na poti. Vsa stvar se je proti koncu sprostila in začela vedno bolj razvijati, ko smo že vsi približno vedeli, kaj pričakovati. A prav nepričakovanost se mi zdi čar improvizacije. Preko trenutka reagiraš in s tem spoznavaš tudi sebe. Ko smo delali 7-min sklope je bilo nekaj drugačnega. Sicer nismo imeli zaprtih oči (ali pa), ampak je bilo raziskovanje povsem drugačno kot, ko si prisiljen mižati.

slo / eng