Prenos

There two communities. If someone, who belongs one of the two, quits the original community then joins another, he/she has to die in the process to transfer between two communities.

One is for the performers, the other is for audience. If the performer quits his/her community to join audience's, what kind of symbolical "death" he/she may be experienced?

Tretje srečanje me je presenetilo v svoji sproščenosti . To da so bila dve srečanji prej, res spotencira bližino. Ja, smo bili topli kipi hihitajočega mišljenja brez vnaprejšnjih predstav.

Improvizacija mi je bila super. Imam občutek, da je igranje s prostorom uspelo. Z zaprtimi očmi si spoznaval različne predmete, površine, vonjal, tipal, poslušal, skratka uporabil druge čute kot običajno. Zato se mi zdi, da nam je prostor veliko dal, sam smo se mu morali mi prilagajati, sploh, ker nismo poznali ne samega prostora, ne partnerja. Če si prišel v prostor z odprtimi očmi pa se je prostor nekako prilagajal tebi, saj si si ga že prej ogledal in si vedel, kaj pričakovati na poti. Vsa stvar se je proti koncu sprostila in začela vedno bolj razvijati, ko smo že vsi približno vedeli, kaj pričakovati. A prav nepričakovanost se mi zdi čar improvizacije. Preko trenutka reagiraš in s tem spoznavaš tudi sebe. Ko smo delali 7-min sklope je bilo nekaj drugačnega. Sicer nismo imeli zaprtih oči (ali pa), ampak je bilo raziskovanje povsem drugačno kot, ko si prisiljen mižati.

"Kot sem že na refleksiji povedala, imam predvsem pozitivne občutke glede četrtkove improvizacije. Vsak dan se osredotočamo predvsem na svoj vid, zato nam preusmeritev pozornosti  na vonj, tip, sluh v telesu zbudi drugačne občutke. Ti se lahko ne skladajo z občutjem, ki ga doživimo, ko stvari gledamo. Stvari so nam prijetne, četudi niso estetske, lepe na pogled. Zanimivo mi je bilo, da smo skozi raziskovanje prostora spoznavali partnerja v improvizaciji. Na začetku nismo bili sproščeni in zdi se mi, da je bil prostor »predmet«, ki je sprostil situacijo, da smo se prek prostora povezali tudi med seboj. Odlično se mi zdi, če greš v nek prostor prvič, da ga ne vidiš prej in si tako ne ustvariš neke slike na podlagi videnega." Naomi

Senzorični dan v muzeju.
Spoznavanje zgodovine skozi dotik. Od okostja do kamere, od zvoka do premika, od vonja do plesa, od telesa do telesa, od
vpogleda do izgleda.

Martina je zapisala po tretjem srečanju za Tkolektivnos / Prenos:
V prispevajoči četvorki v ateljeju je bilo polno razprtih teles, vsa v odročenju, megalomaniji, kroženju, s kroho in hihitanjem. Po vrhuncu se dogajanje razplasti v bolj tiho raziskovanje, ki še vedno daje, se sliši, vre iz nas, a manj klišejsko. Moja ideja, je bila kako biti čim bolj prispevajoča mravlja.

Včeraj, torej 23.5.2011 smo Tina, Ryuzo in Gregor izpeljali prve skore (od angl. "score") kot del priprave na Prenos. In se seveda zabavali, imeli plodne debate okoli izkušenj preizkšenih skorov in dobili nove ideje za nove skore za pripravo na izvedbo Prenosa.

Prenos je namenjen socializaciji improvizacije. Se pa namen spreminja in postaja, kot sem zapisal v Tkolektivnos 2011. Natančneje gre pri Prenos za poseg Tkolektivnosa v socialno polje. Zaenkrat je ideja, da se povabi k sodelovanju določeno socialno skupino in se z njo ustvari dogodek ter o tem tudi pogovori.

Prejšnje leto 2010 je bilo prvo leto dela na Tkolektivnosu in lotili smo se tudi prvega izmed štirih delov Tkolektivnosa, ki je Odnos. Tekom dela na Odnosu so se med drugim izkazale naslednje zadeve:

slo / eng