Entropija in papir

Administrator
24 Oktober 2011

Papir je z začetkom delanja različic M 2.x postal osrednja prvina predstave. Veliko prvin v predstavi zaradi hologramske strukture ne kaže znake drugega termodinamičnega zakona. Marjeta veže svoje mirkoscene v poljubnem zaporedju, saj jo pred kaosom brani hologramska dramaturgija. Tudi glasba se obnaša podobno. Tudi performing. Pa video.

Papir je osrednji znak prisotnosti kronološkega časa in entropije. Namreč papir na začetku predstave visi s tropa, lep, dela prostor mogočen, tih, meditativen. Marjeta ga z uporabo v drugem delu predstave preoblikuje. Nepovrnljivo. V tretjem delu je povsem na tleh, zatrgan na večje in manjše kose. Sedaj deluje še bolj organsko, življenjsko, hkrati ruševine in pokrajina.

Tudi v instalaciji se odvija zgodba papirja dalje, kot poroča Nelson Valmor, ki je prevzel delo na tretji različici od Gregorja. Ves papir s predstav M 2.x bo uporabljen za vzpostavljanje instalacije. V Italiji je Nelson papir obesil. Ponovno. Že na začetku predstave M 2.x je visel, se upiral gravitaciji. In sedaj zopet. S pomočjo napora, lepljenja, doslednosti. Upira se gravitaciji. Ga akterji ne pustijo, da ga gravitacija približa središču Zemlje.

Gravitacija se tako v tem projektu poveže s časom, entropijo. In gravitacija ni nič drugega kot pospešeno gibanje. Upiranje gravitaciji je uporiranje času. Ta napetost med upiranjem času na različne načine in nepovrnljivostjo dejanj tako v predstavi kot instalaciji hkrati daje ugodje, dom, zavetišče, kot tudi zaprepadenost, dramo, nemoč.

To plat projekta nameravam še bolj poudariti in izoblikovati, saj je ključnega pomena za predstavo.

Timon Jelen




slo / eng