Dinamični prostori

interdisciplinarni umetniški projekt, ki združuje plesne ustvarjalce in arhitekte iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Grčije in Kanade.
Kolektiv Federacija

30.11.2014, med 17. in 21. uro
Mestni muzej Ljubljana

Prva faza projekta poteka v Ljubljani med 27. in 30. novembrom 2014 v obliki raziskovalnih srečanj, urbanih intervencij ter javne predstavitve dela in sodelavcev iz Slovenije, Grčije in Kanade, ki bo v nedeljo, 30.11.2014, v kavarni Mestnega muzeja Ljubljana.

Foto: Marcandrea Bragalini

Avtorici: Snježana Premuš, Andreja Podrzavnik
Soavtorja: Radharani Pernačič, Zaïne Parouche
Sodelavci in soustvarjalci: Dipostor (Slovenija), Atelje Ostan Pavlin (Slovenija), Mariela Nestora (Grčija), Maxine Happner (Kanada)
Producentka: Ksenija Kaučič
Produkcija: Federacija
Koprodukcija: CCP Atene, Across the ocean Toronto, Dipstor Ljubljana, Atelje Ostan Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana
Projekt je podprla Mestna občina Ljubljana

Vabljeni v nedeljo v kavarno Mestnega muzeja Ljubljana, kjer se bo med 17. in 21. uro odvila predstavitev projekta Dinamični prostori.

Celostna tema projekta je vzajemna povezanost med telesom, prostorom in vznikajočo dinamiko.
V okviru te teme želimo predvsem preizprašati in redefinirati pojem telesa in prostora kot nečesa statičnega in fiksno določenega.

Naš psiho-somatski geštalt in zaznavni procesi nam namreč dajejo neomejene možnosti izkušnje in prostorskega-časovnega kontinuuma. Naša notranja narava je inherentno prepletena z našim zunanjim okoljem. Zanima nas torej preizprašati, razumeti in izkusiti to osnovno medsebojno povezanost med notranjo in zunanjo realnostjo: kako druga na drugo vplivata, se razvijata, oplajata in se slednjič skupaj pretapljata v novo izkušnjo, vkorporirano v naše samozavedanje.

Ni pomembno, kaj gledaš, ampak kako gledaš.

Kako lahko opazimo/vidimo, kar nas ne vznemirja?

Kako oblikujemo prostor in kako prostor oblikuje nas?

Kolektiv Federacija razvija delo z zapisi (angleško: scores), kot metodo dela in kot načinom uprizarjanja.
Kot niz dogovorov/pravil zapisi zagotavljajo jasne meje in vzpostavljajo kreativno podlago za kolektivno participacijo, ki jo uvedejo umetniki v javnem prostoru kot katalizatorji. Obenem proizvajajo situacije, v katerih lahko izkušamo in opazujemo kompleksnost percipiranja in delovanja. Za nameček prinašajo možnosti presenečenja, skrite in ne-očitne kombinacije parametrov in/ali (načinov) odločanja, kar pomaga generirati percepcijske in/ali kreativne zasuke v izkušnji. Naše »vedenje« je na tak način redefinirano skozi proces utelešanja, fokus zanimanja pa je obenem preusmerjen s kaj na kako.

Mentor projekta je Juhani Palasmaa, ki je opozoril na podobnost v delovanju kolektiva z mednarodno priznanim revolucionarnim umetniškim tandemom Anno in Lawrencem Halprinom, ki sta povezala  ples in arhitekturo.

"I saw scores as a way of describing all such processes in all the arts, of marking process visible and thereby designing with process through scores. I saw scores also as a way of communicating these processes over time and space to other people in other places at other moments and as a vehicle to allow many people into the act of creation together, allowing for participation, feedback and communication", Lawrence Halprin

Tandem Halprin je neposredno povezan z Laszlom Moholy-Nagyjem (Buhaus), ki se je navduševal nad povezavo med arhitekturo in plesom:

"Z vidika subjekta se izkušnja prostora lahko najbolj neposredno odvije skozi gib/gibanje, na višji ravni pa skozi ples. Ples je osnovno sredstvo za udejanjanje prostorsko-ustvarjalnih impulzov. Ples lahko prostor artikulira, ga uredi." Laszlo Moholy-Nagy, 1928, iz knjige The New Vision, v kateri ovrednoti ples kot enega najbolj neposrednih načinov izkušanja, doumevanja in oblikovanja prostora

O avtorjih:
Snježana Premuš Po Magisteriju na London Contemporary Dance School v Londonu 1998, je živela in delala po različnih mestih v Evropi: Berlin, Atene, Pamplona. Med najodmevnejše avtorske predstave sodi  ”Ozvočeno Telo”  z berlinskim glasbenikom Ignazom Schickom, ter serija predstav “Zgodbe o telesu” -  2009 je za zadnjo predstavo v sklopu Zgodbe o telesu - Move as, dobila nagrado publike na binealu sodobnega plesa Gibanica. Pomemben del njenega delovanja predstavlja tudi sodelovanje s Sebastijanom Horvatom, s katerim je sodelovala tudi v odmevni predstavi Alamut, ki je bila  nagrajena z Young directors prize na Salzburškem festivalu 2005. Od 2009 sodeluje v kolektivu Federacija in je z A.Podrzavnik in G.Kamnikarjem soustanoviteljica zavoda Federacije, ter od leta 2012 direktorica. V letih 2009 - 2014 se posveča kolektivnim projektom ter avtorskemu projektu Fizične manifestacije

Andreja Podrzavnik je koreografinja in ustvarjalka projektov in dogodkov.Študirala je na London Contemporary Dance School, kjer je leta 1999 končala Master of Arts.Poleg avtorskih del je sodelovala tudi z drugimi koreografi-Linehan, Kovač, d'Agostino.V svojih avtorskih projektih pogosto sodeluje z glasbeniki, oblikovalci, igralci in plesalci.Za svoje dosedanje delo je trejela nekaj nagrad, med drugimi: Gibanica 2007, Povodni mož 2004 in Dance magazine-Critics Choice 2003. Svoje delo usmerja, poleg avtorsko-raziskovalnih in osebno izraznih predstav in instalacij, v kolektivno delo-Darinka Novak, Dogaja!, kolektiv Federacija, ki je širše družbeno angažirano. Aktivno raziskuje možnosti aplikacije umetniško-raziskovalnih procesov v različne družbene segmente, z namenom ponuditi boljše sobivanje, boljše izražanje sebe in boljše sprejemanje drugih.

Radharani Pernarčič je diplomirana plesalka in koreografinja (SNDO, Amsterdam) in diplomirana kulturna antropologinja (FF, Univerza v Ljubljani). Aktivno deluje na področju antropologije, sodobnega plesa in poezije. Med leti 2009 – 2012 je bila zaposlena kot raziskovalka na OEiKA, FF UL – od takrat je v sodelovanju s slovenskimi in evropskimi fakultetami in inštituti uvedla in vodila vrsto mednarodnih delavnic za raziskavo telesenja in čutov, z namenom vzajemne aplikacije teoretskega, družboslovnega (antropološkega) znanja in praktičnih, umetniških (plesnih) veščin. Leta 2012 je ustanovila SENSEncePICNIC – platformo za raziskavo, ki vključuje tudi redno tedensko psiho-somatsko vadbo (Senzibilizacijski trening). Njena glavna področja raziskovanja so senzibilnost, telesnost, izkušnja, percepcija, moč delovanja (»agency«), habitus, improvizacija ter družbena pozicija (slovenskih) frilens umetnikov. 2008 je izšla njena prva pesniška zbirka (Vesolje žalujko, veter žaluzije), 2009 pa se je v rastlinjaku Botaničnega vrta odvila njena edina v Sloveniji uprizorjena plesna predstava Polne sob s priprtih hodnikov. Pri Federaciji trenutno dela na umetniškem projektu: Na začasnem naslovu najinega početja.

Zaïne Parouche je raziskovalec bistrogibnosti ali telesno-gibalne inteligentnosti.V fizioterapevtskem delu z umetniki, predvsem plesalci, je stopil v stik in svet plesa in sodeloval kot ustvarjalec pod različnimi umetniškimi imeni, v slovenskem okolju najbrž najbolj znanem umetniškim imenom Gregor Kamnikar. Svoje umetniško delo uresničuje skozi manj vidne vloge v ustvarjalnem procesu, ponavadi kot sogovornik, soustvarjalec, facilitator, katalizator.

slo / eng