Ko sem uprostorjala zgodbo

Gregor
06 Avgust 2013

To sem počela leta 2007 na sebi, po sebi in z drugimi v Ljubljani 7., 8. in 9. januarja 2007. Ena izmed iger je bila Vohunska igra, ki sem jo potem uvrstila kot del igre Commoveo. Takole se mi je zapisalo.

Začelo se je z nedolžnim koreografskim preizpraševanjem: kako ustvariti nezaznavno koreografijo? Nedolžno kot smo se spraševali, smo se lotili tudi odgovarjanja. Z nekaj pravili smo si izbrali prvi javni prostor: park. Pravila so zaobjemala
-da skrbimo za koreografijo v skupini
-da imamo večino članov skupine ves čas v vidnem kotu
-da vsak član skupine vzame za plesnega partnerja (za duet) nekoga zunaj skupine (mimoidočega)
-da koreografijo izvaja na tak način, da nihče, ki ni del skupine, ne zazna, da gre za koreografijo

Meja očitnosti, da gre za organizirano skupino ljudi, ki izvajajo določeno dejavnost, je bila presenetljivo visoka. In smo zato obrnili pozornost na to. Dejansko smo preprosto dokazali kako se lahko mirno teroristična skupina ljudi zlahka organizira pod mejo očitnega. In dejansko ni potrebno pretirane previdnosti. Gre bolj za učenje občutka, kako delati tik pod mejo očitnega, kot pa za previdnost.

Občutek delovanja pod mejo očitnega smo selili v različne socialne sredine in opazovali, kaj se zgodi. Skupina se je postavila v trgovino, na avtobus, v trgovino, restavracijo, knjigarno... vse s specifičnimi razpoznavnimi socialnimi pravili. Ker ljudje vidimo tisto, kar želimo videti, se s tem odpre ogromen prostor, kjer se da početi stvari, ki si jih želimo, pa ne bi želeli, da jih drugi opazijo.

Tako dejavnost je toliko težje izslediti, saj v svojem delovanju vključuje stalno izmikanje očitnemu. Na vprašanje, kaj ga zanima v umetnosti, je Marcel Duchamp odgovoril, da ga zanima izpostaviti neočitne stvari. Pri tem je pripomnil, da je izredno težko izslediti nekaj, kar nam ne vzbuja zanimanja.

Vohunske igre so torej trening za zaznavanje dogajanja, ki ne želi biti zaznano. Pri tem pa je treba zakrinkati tudi lastno dejavnost. Kar pa vohunjenje naredi enako tistemu, kar vohuni. Razlika je potem samo še v moralni drži. Je razlika sploh še potrebna? Razlika kot taka. Moralna drža je potrebna za vzdrževanje reda, a razlika? Kakšna in katera razlika?

Na to misel ne premore odgovora, ples pa.

Darinka Novak

---

slo / eng