Arheologija

Gregor
14 Julij 2011

V premoru, ki je del prakticiranja Marjete v M, sem uvidel, da si želim, da MArjeta nikoli ne prekine dejstva, da prakticira. Karkoli se ji že zgodi. Ko sem to bolj analiziral sem zašel na polje arheologije.

Debata se je namreč odvijala okoli sporočila, ki ga ima Marjeta za nas in ga podaja preko te predstave. Na način kot je zakopano mesto že tam, je tudi sporočilo že tam. S fizičnimi akcijami kopljem po arheološkem najdišču in odkrivam sporočilo, ki je že tam. Na začetku predstave je odkopano manj stvari in zato je lahko več ugibanj ali je mesto, vas, ali samo res majhna naselbina. Sčasoma med predstavo odkopljen vse več materiala in mesto je vse bolj vidno. Vse bolj se oblikuje sporočilo, smisel, namen.

Sporočilo že ves čas konstruiramo in tudi, ko je na koncu pred nami večina izkopanega mesta, mi sporočilo še vedno konstruiramo. Torej sporočilo ni dano, je pa že tam, da se ga izkoplje. Še dlje. Da se ga izklesati. Torej še neobstoječo stvaritev obravnavati kot arheološko najdišče in ga iz zemlje izluščiti. 

S tem ko si izkopal več mest, že imaš razvito intuicijo in veš kako naj izkopavanje poteka. Hočeš takoj pokazati na sporočilo ali želiš, da se razkrije šele ob razkritju določene podrobnosti, ki kot rozeta šele spoji oboke strehe baročne cerkve.

Marjeti ravno poročanje omogoča to stalno distanciranje od najdišča, kopanja, izdelovanja sporočila, smisla. Sprostiti se, je moja naloga. Njena kopati.

Timon Jelen.

slo / eng